OSNOVNO POJMI
RADIOGONIOMETRIRANJA
Goniometer je beseda grškega izvora, kjer GONIA pomeni kot, metrein pa mero. To je torej inštrument ali naprava za merjenje kotov Konstrukcija je lahko različna, odvisno od namena. Uporablja se v geodeziji, kristalografiji, elektroniki. Spretnost merjenja in določanja kotov se imenuje:
goniometrija.

Radiogoniometrija je tehnična disciplina s področja elektrotehnike, ki se ukvarja z določanjem radijskih smeri, od koder prihajajo radijski valovi in ugotavljanjem kraja, kjer se nahaja radijska postaja ali vir elektromagnetnih žarkov. Merjenje radijskih smeri se opira na zakonitost širjenja elektromagnetnih valov in uporabo antenskih sistemov z usmerjenim radijskim sprejemom.

Za merjenje radijskih smeri se uporabljajo izrazi:
radijsko merjenje, radio-
goniometriranje, radijsko snemanje ali enostavno snemanje. Dobljena radijska smer se še imenuje: goniometerski posnetek ali samo posnetek, najpogosteje pa azimut ali radioazimut.

Po svetu se uporablja več izrazov, ki se nanašajo na radiogoniometrijo in radiogoniometre. Le majhno število držav uporablja termin radiogoniometrija (Francija, Španija, Romunija, Slovenija). Večina držav angleškega jezikovnega področja uporablja izraz wireless direction finding (brezžično določanje smeri) ali pogosteje radio direction finding, kar v prostem prevodu pomeni: radijsko določanje smeri.

Ta izraz uporablja tudi mednarodna amaterska zveza - IARU. Amatersko radiogoniometrijo imenuje amateur direction finding, od tod tudi kratica ARDF. Naša kratica je ARG in pomeni amatersko radio-goniometriranje. Francija: radiogoniométrie. Nekatere države uporabljajo za osnovo označevanja tega področja holandsko besedo "peiling", ki označuje smer, v kateri se nahaja neki objekt glede na točko opazovanja. Od tod izhaja ruska beseda radiopelen-gacija, nemška die Funk-peilung - določanje smeri, norveška radiopejl itd. Obstajajo tudi drugi nazivi za radiogoniometrijo, ki pa niso širšega pomena.

ARG
Amatersko Radijsko Goniometriranje
ali "LOV NA LISICO" - PRAKSA

Radioklub Kranj več ali manj uspešno izvaja tudi ta del svoje radioamaterske dejavnosti. To pomeni iskanje skritih radijskih oddajnikov (kot pravimo, lov na lisico) s pomočjo pripravnega sprejemnika, katerega dandanes sploh ni težko nositi s seboj, saj proti prvimi cca 20 kg težkimi sprejemniki, dandanašnji ne tehtajo niti pol kilograma. Ta dejavnost se izvaja izključno v naravi, zato je še toliko bolj atraktivna, saj morajo tekmovalci med iskanjem običajno poiskati do tri skrite oddajnike, med iskanjem pa prehodijo ali (najbolj zagrizeni) pretečejo več kilometrov v naravi.
Kar je še bolj razveseljivo, s to dejavnostjo se ukvarjajo tudi veterani, tako, da je v ta sklop zajeta polna radioamaterska populacija.

Najboljše, da si kar malce ogledamo, kako poteka ta dejavnost.

Tekmovalci (saj drugi se ne ukvarjajo s to radioamatersko dejavnostjo) iščejo v naravi, običajno ob robu gozda in v gozdu, kjer je najlažje skriti oddajnike, do 5 radijskih oddajnikov, mlajši pa do 3. Ti oddajniki delujejo na UHF ali HF frekvencah, primerni tem frekvencam pa morajo biti tudi sprejemniki. V kolikor je teren težak, ali pa se tekmovanje izvaja v mestu med hišami, je možno iskanje manjšega števila oddajnikov, 1 ali 2.
Oddajnik priključimo na baterije, pred vklopom jih sinhroniziramo, da ne oddajajo signala vsi istočasno, ampak v zaporedju. Recimo, če iščemo tri radijske oddajnike jih s sinhronizacijo vklopimo tako, da najprej 1 minuto oddaja 1. oddajnik, nato 1 minuto 2. oddajnik, nato pa 1 minuto 3. oddajnik. Potem se oddajanje signala ponavlja v zaporedju do konca tekmovanja, ki traja nekako do 90 minut. Vsak oddajnik oddaja svoj prepoznaven ton, tako, da jih z lahkoto ločimo med seboj.

Oddajni ton je v morzejevi abecedi, sledijo pa si tako:

- Oddajnik 1 oddaja: -- --- .
- Oddajnik 2 oddaja: -- --- ..
- Oddajnik 3 oddaja: -- --- ...

Črtica je dolg pisk, pika je kratek pisk. Oddajnike najlažje ločimo med seboj po sprejetem številu pik

Zaporedje iskanja oddajnika ni določeno, je pa priporočljivo iskanje po vrsti, ker bomo tako izgubili najmanj časa.
Zmaga tisti, ki v najkrajšem času najde največ oddajnikov. Za dokaz o najdenem oddajniku je žig, katerega mora tekmovalec pri najdbi oddajnika odtisniti na kartonček. Kartonček, topografsko karto terena na katerem tekmujemo in primerna navodila, dobimo pred startom.

Ta dejavnost v današnjem času privablja vedno ene in iste tekmovalce, zato je potrebno pridobiti mlajše tekmovalce.
In to iz več razlogov. Najbolj udaren je, da s tem v današnjih časih pridobimo podmladek v klubih, mogoče še večjo težo pa ima namen, da ljudi vključimo v delo v naravi.

Tako v našem klubu - S59BDE v Kranju poizkušamo to dejavnost malce oživiti in pomladiti, zato izvajamo predstavitve mlajši populaciji v Kranju in okolici.

Zato smo izvedli ponovno predstavitev v letošnjem letu, dne 01.10.2009 na Mlaki pri Kranju, kjer
se je predstavitve z osnovnimi seznanitvami o ARG in praktičnim prikazom udeležilo 9 mlajših udeležencev iz Centra za mlade in družine "Škrlovc" iz Kranja, v pripravi za predstavitev pa je še ena skupina z zamikom približno 10 dni.

Nekaj slikic s predstavitve (če klikneš na slikice, se prikažejo slike):

............Načrt spleta..................................................................................................Nazaj