|
NASTANEK RADIOGONIOMETRIJE
Marca 1893. leta je imel Nikola Tesla predavanje in demonstracijo sprejemanja in oddajanja elektromag-netnih valov. S tem je utemeljil brezžični prenos energije in radijske zveze.
V Veliki Britaniji začnejo leta 1899 raziskovati možnosti, kako bi z radijskim sprejemnikom in antenskim sistemom usmerjenega delovanja določili smer, v kateri se nahaja in oddaja oddaljeni nepoznani radijski oddajnik.
Osnovni pomen uporabe brezžičnega prenosa energije na daljavo je bilo vzpostavljanje in vzdrževa-nje radijskih zvez. Že prva spoznanja o elektromagne-tnihvalovih in njihovem širjenju od vira proti spre-jemniku so porajala želje, da bi se pri tem energija koncentrirala in se nato kot taka, v obliki žarkov, usmerila proti radijskemu sprejemniku. Tako bi se izognili izgubam in razsi-pavanju sevane energije. Opravljeni so bili dolgotrajni in raznovrstni eksperimenti, da bi se to doseglo.
S povečanjem moči odda-jnika in gradnjo vse bolj občutljivih radijskih spreje-mnikov so bile možne radijske zveze na vse večji oddaljenosti. Z eksperime-ntiranjemin še naprej z usmerjanjem energije so ugotovili, da se tudi na sprejem, prav tako kot na oddajo, lahko vpliva z anteno. Tako se je rodilo spoznanje, da ima tudi sprejemna antena usmer-jene lastnosti in da se lahko s pomočjo nje in radijskega sprejemnika določa smer vira elektromagnetnih valov. Tako se je torej vzporedno z razvojem radijskih zvez, rojevala tudi radiogoniometrija.
Antena za določanje smeri:
Najenostavnejšo obliko okvirne antene si lahko predstavljamo kot enega ali več ovojev prevodnikov samih ali navitih na jedro. Antene so lahko različne oblike, romboidne, kvadrantne ali okrogle.
Okvir je z bokom obrnjen proti oddajniku. V njegovih vertikalnih krakih, ki sekajo prihajajoč val iz radijskega oddajnika, se inducirajo določene napetosti. Te po svojih amplitudah niso enake in zato se na antenski tuljavi ustvari rezultanta napetost. Če okvirno anteno obrnemo za 90°, tako, da bo ravnina okvira obrnjena v smeri prihajajočega signala bodo napetosti, ki se bodo pri tem inducirale v vertikalnih krakih, medse-bojno enake in se bodo uničile.
Medtem ko je v prvem primeru signal slišen oz. ga sprejmemo v slušalkah sprejemnika, pa v drugem primeru signala sploh ni. Prav ta pojav omogoča ugotoviti smer, v kateri se nahaja radijski oddajnik.
V kateri smeri je radijski oddajnik torej lahko ugotovimo tako, da obračamo anteno okoli vertikalne osi tako dolgo, dokler ne doseže minimu-ma ali maksimuma signala. Kadar je ravnina antene obrnjena v smeri oddajnika je signal minimalen, kadar pa je obrnjena z bokom proti oddajniku, je signal maksimalen.
Navadno ugotavljamo in določamo vir sevanja rad-dijskih valov po minimumu, ne pa po maksimumu, ker se minimum lažje in ostreje registrira.
Vir:
Ivo SESTARIĆ - YU1BQ
Uvod v amatersko radio-goniometriranje
Naklada 3000 izvodov,
izdajatelj: Zveza organiza-cij za tehnično kulturo SRS Ljubljana, Lepi pot 6,
letnica ni zapisana, verjetno po letu 1980
|
