Odšel je naš Milan, po poti, ki je vsem namenjena že ob rojstvu. Za marsikoga je bil njegov odhod prezgoden in zato še bolj boleč. Bolečino blaži misel, da je zapustil bogato dediščino, kajti njegova neustavljiva ustvarjalnost ter neizmeren optimizem sta odtisnila neizbrisen pečat človekoljubja in pozitivne energije na vseh njegovih življenskih področjih: v družini, v njegovem poklicu in društvenem delu v radioklubu.
Bil je radioamater, prežet s temeljnimi motivi radioamaterstva; pogonski motor društva, včasih kritičen, toda vedno priznan in spoštovan. Ni jemal, v stiski je dajal iz svojega žepa. Za dobrobit društva je pripravljal in vodil tečaje indutrijske elektronike in s tem obogatil klubsko blagajno. |
 |
Ni pričakoval plačila, delo mu je bilo v zadovoljstvo in to je tisto, kar vzbuja spoštovanje, ki trajno ostane v nas, radioamaterjev iz Kranja in tudi drugih krajev, kamor ga je zanesla službena pot.
Pogosto je zahajal v radioklub. Njegove zamisli so vedno imele smisel, radi smo ga poslušali v strokovnih pogovorih pa tudi v bolj poljudnih, človekoljubno naravnanih razmišljanjih. Sprva previdno, nato z vedno večjo vnemo, je podprl zamisel o radioamaterski postojanki na Blegošu. Pripravil je gradbeni načrt in tehnično dokumentacijo za gradnjo zemljanke, dogovarjal se je z upravitelji pašnikov na planini, spodbujal nas je pri gradnji, nas bodril ob težavah, včasih pa tudi priganjal, pogajal se je s strokovnjaki za hidroizolacijo in po potrebi tudi sam prijel za lopato.
Vse to je počel naš Milan in še več - bil je kot oče gruče neugnanih otrok. Zato ga pogrešamo.
Odšel je, toda nanj nas bo vezal trajen spomin in hvaležnost za vse tisto, kar nam je dal v svojem ustvarjalnem obdobju, pa tudi za vse tisto, kar nam je zapustil po odhodu: razumevanje, človekoljubje, delavnost, ustvarjalnost, strokovnost, preudarnost .....
Milan, hvala ti!
Radioamaterji
Kranj, 20.10.2010 |
